Roka jutra
z žarečim prstom
bere s tapiserije besed,
te se plazijo
sorodniško blizu ožine sonca.
Prepričane,
da se lahko dotaknejo
nebes.

Nazobčane sence
utrujeno polegajo
v orbiti svetlobe.

Vrojena znamenja bledijo
skrita pred sunki nereda.

Večer 
sestopa
s pogorja povprečnosti.

Zapis hrepenenja
izlito curlja skozi zrak.

Poslednji list obleži na ledeni temnini.

Lea199