Tkivje časa

Roka jutra
z žarečim prstom
bere s tapiserije besed,
te se plazijo
sorodniško blizu ožine sonca.
Prepričane,
da se lahko dotaknejo
nebes.


Nazobčane sence
utrujeno polegajo
v orbiti svetlobe.


Vrojena znamenja bledijo
skrita pred sunki nereda.


Večer 
sestopa
s pogorja povprečnosti.


Zapis hrepenenja
izlito curlja skozi zrak.


Poslednji list obleži na ledeni temnini.

Lea199

Komentiranje je zaprto!

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 23. 10. 2011 ob 21:41
  • Prebrano 590 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 280.9
  • Število ocen: 8

Zastavica