Suša povsod,
v moji duši.
Na ustnicah
ni besed,
sama praznina
požgana do tal.
Ko spet pride dež,
rahle kaplje
poživijo vse
kamor padejo.
Na ustnicah
ponovno spev radosti
poje pesem življenju.
Prepojena tla
v vonju prinašajo rodovitnost,
kamor seže moje oko.
V soncu lesketajoče barve
rišejo pokrajino,
ki je že pozabila
in živi samo za ta trenutek.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: madali
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!