Pot k Soncu

Sanjam...
prepad, brezno
Plezam ven, po skalah, kamenju
pod prsti se lomijo okruški,
skalne police, ozke, krhke se umikajo
stopinjam...
Raztrgane dlani grabijo rušje
razklani podplati iščejo oporo,
kolena krvavijo,
v prsih boli od napora.
Vejice praskajo obraz, trgajo
kožo po telesu...
Boli...
Mukoma se vlečem proti vrhu,
nebo je vse bližje.
Zadnje moči - povlečem se čez rob.
Ozrem se proti Soncu -
namesto njega Senca...
Z rahlim obratom me
pahne nazaj
na dno
v temo
med kamenje...
In spet se bom pobrala
in spet reševala
si trgala dlani, kolena, srce
dokler me na vrhu
ne bo pričakalo le Sonce...

Vestalka

Komentiranje je zaprto!

Vestalka
Napisal/a: Vestalka

Pesmi

  • 17. 05. 2008 ob 09:47
  • Prebrano 938 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 293
  • Število ocen: 9

Zastavica