to ni tvoja roka
ki me božaš z njo
ko goltaš moje solze
se ti gnilobno spahuje
to niso tvoje oči
s katerimi me gledaš
ko piješ moj nasmeh
me tvoj dotik reže
to niso tvoji koraki
s katerimi mi prihajaš nasproti
ko orješ po mojem razumu
mi tvoj glas razbija po hrbtu
to niso tvoje besede
s katerimi me vabiš
ko me razpneš na tnalo
me presekaš s pogledom
to ni tvoja podoba
ki se razblinja v megli
že stoletja
varaš skoraj vse moje čute
le odvraten vonj te izdaja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!