Reši se življenja, saj nikoli ne ostane
več kot rojstvo ali manj kot smrt.
V jutrih brez sape ti zrak,
ki si ga izdihnil ne pripada več.
Molk beločnic skrbno zbira bolečino
telesa, ki potrebuje telo,
telesa, ki je zatohel mavzolej,
telesa, narejenega za
odlitek, nadaljevanje.
Umolkle misli ugasnjenega ekrana,
sopeš.
Ruši se, saj nikoli ne ostane
več kot rojstvo ali manj kot smrt,
življenje.
atu
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nemo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!