TVOJ PONOS
Po krvi diši,
gosti sladkobi,
ki polni mi nos.
Stopam med trupli,
oči si zastiram,
grenke solze požiram.
Razblinili so se upi.
Ti pa na vrhu hriba,
bahat na konju,
trupla šteješ.
Prepričan v svojo veličino
še smrti mi ne privoščiš.
Zakaj strmiš,molčiš?
Tudi tebe bo pokosilo!
.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kostina
- 13. 10. 2011 ob 20:25
- Prebrano 707 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 85.77
- Število ocen: 5
