Morda bi zvenela obrabljeno,
kot tisti klopotec na sosedovem vrtu,
ki moti moja jutra,
če bi iz ene brbončiče v drugo
(in spet nazaj)
premeščala besede, da bi jih izbrala
in ti še tisočkrat več
(ali pa v neskončnost)
v uho vpila, da še vedno mojo jesen
barvaš v najlepše barve.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ollie
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!