kot utrujen starec  v puščavi
tu med nevarnimi udavi
živim življenje tako kruto
večkrat boso kot obuto

nimam službe ne pokojnine
same položnice in preživnine
nihče ne vpraša ali imaš
vsak le čaka da mu daš

izpil ure sem življenja
ure alkohola in kajenja
sedaj Matildo čakam s koso
v črni halji in čisto boso
da dokonča kar ste želeli
ko ste za norca me imeli

a preden odidem vam povem
kar že dolgo je vaš sen
ne čisto nič ne boli
če zaostal si kakor mi

Mojmir