Ta novo pesem

bo hitro napisana,

v njej bo le tisto,

kar resnično mislim,

da mora priti na papir.

Hodim v času 21. stoletja,

vprežena v prevelik nahrbtnik

za mojo ramo,

s predolgimi petami

za neurejeno cesto,

z lasmi, ki se kot koruzni storži

vijejo mi prek ramen,

s spominom, ki me vodi,

s hrabrostjo, ki me drži pokonci.

Ta pesem nima zaves,

nima zaprtih žaluzij,

tej zgodbi se reče življenje.

Lep pozdrav

                              povprečna Zemljanka

IŽ-lev