Režeš tišino noči,
tako glasno,
povzročaš skomine,
tako neprijetne,
dražiš živčne končiče,
tako dragocene.

Sredi noči so misli motne,
um je zgaran,
sočutje kloni pod težino spanca.

Pomagati bi želela,
ko bi le razumela,
kaj tare te v temni noči,
kaj sporočaš tako glasno;
kaj mi ni jasno?

Želim, da govoril bi prej kot hodil,
želim, da z besedo bi me vodil,
a žal poznaš le nekaj zlogov,
ki ne pojasni jih top srenja psihologov.

Rada te imam,
a želim si spati,
prosim,
nehaj jokati!

zvezdna