Iz modre skodelice srkam belo kavo,
zraven cigaret pri koncu z ogorkom,
in pišem pesem o tem, kako vidijo oči,
kako čuti koža, ko vdihi se spuščajo,
pletem pesem o čudovitem bistvu biti
in čudih sveta, ko mi drvijo slike pred očmi,
kakšen občutek mi ustavi misel,
da ga skoraj moram zapisati,
kot bi hitel in se samo za tren ustavil.
Potem pozabim in vlečem trenutek nazaj,
da tu nekje lovim besede, da označim dan.
Verjetno ne bo nič novega in šel bo svojo pot,
če bo le podoben včerajšnjemu bom preživela.
če bo le podoben včerajšnjemu bom preživela.
zelo domiselno in tako mikavno dokončano.
Lep pozdrav duhovito duhovni nevidnici
Dobro jutro Tomi
Si štejem v kompliment, da ti je na koncu bilo všeč.
No, nevidna nisem, sem pa vedno na srečanju pri našem Primožu Trubarju.
Lep dan ti želim, hope
Poslano:
11. 10. 2011 ob 17:25
Spremenjeno:
11. 10. 2011 ob 17:26
Tudi meni je všeč utrip jutra, ki ga je ponudila tudi v razmislek bralcem, sploh v zadnjih vrsticah.
Morda se motim:
cigareta=cigaret
in zapisat=zapisati,
no to so le malenkosti,
lp, ajda
Pozdravljena ajda,
hvala ti, bom popravila, morda kdaj kasneje še bolj prenovim kakšno pesem.
Hvala ti.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!