Enostavno ti je ratala in nimaš kaj komplicirati. Ne more vsaka ratati, ga ni na svetu. Bral sem, da so veliki pesniki bili izredni garači:  Byron, Goethe, Dante, Puškin, Kavafis so pisali tudi po več let kakšno pesem, pa so imeli ogromno talenta. F. S. Fitzgerald je baje napisal 8000 strani zapiskov za njegov znameniti roman. Imeli so tudi hibe, kot jih imamo mi.

Kar se slovnice tiče imam tudi jaz težave. Vedno buljim v  članek od Kerstin pa mi dosti ne pomaga, da ne govorim o bosanskem in hrvaškem jeziku.  Ne morem znati kot tisti, ki jim je materin jezik, tudi, če bi ga študiral intenzivno bi delal napake, edino če bi tam živel bi se morda približal, bi pa mešal s slovenščino, ki je moj materin jezik. Saj si pomagamo en drugem. En zna eno, drugi drugo.

Lp, DUSANN

In pomembno - pri takem načinu, kot si ga uporabil v tej pesmi ti, mojmir, slovnica ni pomembna.

:)

LP, Lidija

Kombinacija je posrečena. Na globoko misel napeta sproščena scena, podkrepljena z jezikom. Sam sleng pesmi ne naredi, doda pa 'kulise', v ozadju katerih potem brni žarnica. 

Jaz bi na tvojem mestu nadaljeval cikel - ne samo jezik, prenesi tega govorca v drugačne situacije. Globlje resnice od povedane pa itak ni :)