Našla sva se

v nekem drugem času,

kjer je mrgolelo ljudi

in nikakor nisva bila sama.

Še bolj sva se iskala drug v drugem,

ko smo se v kasni uri noči

sprehajali po Ljubljanskih ulicah.

Niso me zanimale izložbe,

vendar sem tja gledala

najbolj zato, ker tam se je

tvoj pogled srečal z mojim.

Bilo je mokro, hlad je vedel,

da te bom takrat zagotovo

prijela za roko in objela preko vratu.

Isti čas še teče, nama dvema,

kot bi na isti uri tekli enaki kazalci.

IŽ-lev