Včeraj sem videla sedeti

palčke na klopi pred vajino hiško.

Utrujenim, umazanim od nalaganja peči

s starimi, odsluženimi deskami,

so se jim v drobnih očeh prižigali ognji.

V kamnitih oblogah dimnika

so iskali zlato časa.

Peli pesem z vetrom ,

ki se je igral v starem lesu parketa.

Zaljubljeni v vajino mlado ljubezen,

ki se ji kot prijaznemu obrazu nasmiha sonce,

so držali v rokah leščebrice sreče.

Zvečer so lovili zvezde

za tiho, plavo nebo vajine spalnice

in sadili rdeče vrtnice pod njenim oknom.

Slišala sem jih reči,

da so radi pri vama doma.

ob potoku - Majda Kočar