Tu si.
Čutim te.
Globoko v meni.

Čuvam te.
Okrog tebe pletem rešetke,
nežne in mehke
iz perja angelovih kril,
ki te je iztrgal iz mojega objema.

Ukradla sem tvojo dušo
in mu odrezala krila,
da nikoli več ne bo sejal semen trpljenja.

Zdaj ve ...
Ne bi te smel vzeti.

Najine stopinje v vetru je odnesel vihar,
tako kot je zlobni angel ugrabil tebe.
Bil je gluh za moje krike obupa,
slep za moje roke, hrepeneče po tvoji koži,
hladen za bolečino, ki je razjedala moje telo.

Ostala je sled,
neugasljiv ogenj,
trdna vez med nama.
Nihče je ne more razdreti.
Niti vojska angelov z jeklenimi krili.

Ob meni si.
Kot paznik v ječi.
Čuvaš me, da ne pobegnem.

Obsojena sem na brezkončnost tvojega zavetja,
zločinka, ki je ukradla tvojo dušo,
da bi le za trenutek
spet začutila življenje v tebi.

(Iz zbirke PESEM SI 07)

Jana Tof