Odtenek
Utapljam se s telesom
razbitim na kristale.
Na mrežastem nebu strasti,
ujeta v gibe vrveža
riševa črto usode.
V grlu noči rezlja krik.
Potopljena v sladkobi muškata
ugašava v lastnem ognju.
Polziva v tihost samote.
V izsušene pore
se je potopila iluzija popolnega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 15. 05. 2008 ob 07:15
- Prebrano 800 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 222
- Število ocen: 8
