Nocoj sem brala čudno knjigo.
V različnih fontih pisano,
brez poravnave in številčenja strani.
Kronološko zblojeno
(pretirana retrospektiva),
slogovno raztreščeno
(med patetiko in cinizmom),
žanrsko neprepoznavno
(komedija absurda?).
Vsebinsko na berglah
tragedije, groteske
in sentimentalnega epitafa.
Z besedami Hudabivške Nane:
Prav skurna štorija.
Vodilna tema, ljubezen,
je bila očitna. A glavni lik
se ji je tako uspešno izogibal
in tako briljantno koprnel
po napačnih odločitvah,
da je mojstrsko zadavil
vsak morebitni zdravi poganjek,
še preden se je izvil iz
bolehnega brstičja.
To je bila zmedena deklica,
ki ji je nekdo dal oblizek,
pa si je obula hodulje,
se vznak metala na oblake
in se trpeče razčetverila na tleh.
Izgubljena punca, ki je
praznila pladnje z odrezki
svojega srca v smetnjake
polnomastnih McFuckerjev.
Perfektna ljubica, a le do trenutka,
ko se je bilo treba obleči
in poklicati taksi. Na tej točki
je vedno vse zasrala. S kakšnim
jokom ali celo kakšnim »Ljubim te«.
Totalno neprepričljiv značaj
in fabula brez notranje trdnosti.
Svoj dnevnik sem odložila
neprebran.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!