Medicina slabe poezije

Poznamo take. Brez odvečnega jadikovanja mesarite

po človeških okončinah, mi pa se igramo Boge.

Telo je mehanizem, ste porekli, in mehaniki

zgolj vzpostavljajo ravnovesje, bi lahko dodali.

 

Če je sumljivo piko pač treba izrezati, da se ne

razraste v maligno tvorbo, potem je najbolje, da

vas pač iznakazimo, ste porekli.

Že prav, nič ni narobe s tem, če mi manjka

kako tkivce, kak kos mesa, ampak

 

kaj nameravate ukreniti, če moja bolezen

seže globlje, če sem prenapolnjena z odporom

do tovrstne degradacije in redukcije na

registrsko številko v vrsti pohabljenih pokvek?

 

Bi se mar trdovratnega madeža, gospod doktor,

lotili s čudežnim čistilom - škarjami?

Ne bi raje oprali in prečistili tkanine,

ki si ga je naprtila? Lepo prosim,

 

ne zarežite še. Jedla bom samo sadje

in pila studenčnico, mislila samo

na zaupanje in spoštovanje, da vsaj

preverim, ali je amputacija res nujna.

 

Sicer vas bi ponižala v mehanika

in sebe v kos blaga. Če naj bi pesmi v meni

žuborele, gospod doktor, potem naj vaš skalpel

zapoje in vzvalovi gladino, da skupaj poženeva

centrifugo in spereva maligne tvorbe

slabih stihov z okončin.  

 

 

 

yoyoba

Komentiranje je zaprto!

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 08. 10. 2011 ob 21:39
  • Prebrano 760 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 146.2
  • Število ocen: 3

Zastavica