ko mi sence prično lesti po vratu
in me mraz nemi
ko me lava ugaslih vulkanov
strdi v molk
tedaj čas kaplja pod pravim kotom
na željeno smer
tedaj misel zastaja za jezovi
ki zijajo vame
in ko vse obstane
mi zarišeš žabico v gladino
drobni krogci jo nakodrajo do rdečih slapov
ki se ti zlijejo z ramen
tedaj čas buči pod pravim kotom
na vsako smer
tedaj vse misli nasedejo za jezovi
ki izbruhnejo vame
in mine mraz
oživi vulkan, iz žrela
spet pod pravim kotom
pritečejo besede
Y