Tihožitje

Vstajenje telesa po hladni noči,

polnih vzvalovitih nians morja in

sprehodu po dolgem zelenem travniku,

je božansko končno ugrizniti sadež izpod

korenin rdeče jablane.

 

Svet, v katerem živiš pred in po njim,

lahko postane tudi resničen po petelinjem kikirikanju,

zadihaš zrak na polno ob poslušanjem ptic

in čakaš jutranji klic.

 

V objemu drugega telesa,

ob dotiku nekoga ljubečega in

 poljubljanju sledečega

nastane dan - mavrični dan

 

Zvečer na mizo postaviš barvno paleto,

čez noč stoji in čaka na jutro,

da se dotakne slikarja in

preko dneva znova in znova čez vse življenje

narišeš sliko najinega profila

 

Bela stena, bele misli

na njem in v njih pa barve najine

barvne sklede polno sadja

 

 

                                                                                  Tadeja

 

 

 

Tadeja Ošaben

Timy

Poslano:
08. 10. 2011 ob 12:39

V prvih dveh kiticah je kar nekaj tiskarskih napak. LP

Zastavica

ajda

Poslano:
08. 10. 2011 ob 14:06
Spremenjeno:
08. 10. 2011 ob 14:09

Ja, dobro bi bilo, da bi avtorica še enkrat pregledala pesem, popravila slovnične napake in s tem bi pesem pridobila veliko tistega, kar ravno zaradi teh napak izgubi (preglej vse vrstice).

lp, ajda

 

Zastavica

Tadeja Ošaben

Poslano:
08. 10. 2011 ob 14:42

hvala obema!

 

Zanimivo je, da človek ne vidi tisto kar je pomembno....preveč na hitro in pridejo napake!

 

Lp, Tadeja

Zastavica

ajda

Poslano:
08. 10. 2011 ob 15:12
Spremenjeno:
08. 10. 2011 ob 21:57

Jaz pesem vidim takole:  

Po hladni noči

polni valovitih nians morja

in sprehodu po zelenem travniku,

je božansko ugrizniti v sadež izpod

korenin rdeče jablane.

Svet, v katerem živiš 

lahko postane tudi resničen po petelinjem kikirikanju,

 ko zadihaš zrak na polno ob poslušanju ptic

 in čakaš jutranji klic.

V objemu teles,

dotikih,  

poljubih, 

postane dan mavričen.

 Zvečer na mizo postaviš barvno paleto,

 ki  čaka na jutro,

da se jo dotakne slikar in

preko dneva znova in znova čez celo življenje

 narišeš sliko najinega profila.

 Bela stena, bele misli,

na njih in v njih pa barve

najine sklede polne sadja.

 

No, jaz sem kar nekaj spremenila,  ne zameri mi, a tako vidim to pesem. Verjetno ima pri tebi drugačen pomen, tudi tisto vstajenje, ki bi ga morala seveda v prvi vrstici spremeniti, da bi bilo smiselno z nadaljevanjem. Seveda ima marsikdo svoj pogled na pesem in tudi drugačen kot jaz, a to je pač moja verzija. Bi se pa seveda še dalo kaj oz. marsikaj spremeniti, dodati.

lp, ajda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Tadeja Ošaben
Napisal/a: Tadeja Ošaben

Pesmi

  • 08. 10. 2011 ob 12:31
  • Prebrano 713 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 105.9
  • Število ocen: 6

Zastavica