In knezu najodličneje služite.
Če služba vaša bo godila gnadi,
tedaj ne bo nič dvoma o nagradi,
ki vam jo dati blagovólji
in delajte vse po njegovi volji.
Primerno mu prav vsepovsod služite,
prisego in dolžnost s tem izpolnite.
In to tako, da bo gospodu vidno.
Če boste res tako, pošteno, pridno
služili mu, bo darežljiv postal,
za vašo voljo vam priznanje dal,
darilo - milost in pa še svobodo.
Četudi služite kdaj v lastno škodo,
gospoda morate za milost poprositi
in se krivici izogniti.
Je plemstvo le tako prišlo naprej,
z darovi službe, z milostjo vseléj.
Zato, karkoli drugega storite,
bo neuspešno, verjemíte.
Naj ne bo píčlo, kar gre vkup s častjo
in kar počnete, delajte skrbnó.
Imetja vi ne preobremenjujte,
tako se vedno za svoj cilj bojujte.
Kar pravim, to se potrjuje:
Zapravljanje se res ne obrestuje.
Kdor troši, temu prav nihče ne da,
ne tujega, še manj od svojega.
Tovariši potem vas zapustijo,
ki prej bi z vami šli celo v morijo.
Vas prej ko slej sovražijo prav vsi,
čeprav pomagali so vam zapravljati.

*odlomek pesnitve iz Slave vojvodine Kranjske

(iz stare nemščine prevedla  prof.  Doris Debenjak, v rime spravila Lidija Brezavšček, recenzija prof. dr. Božidar Debenjak)

Lidija Brezavšček - kočijaž