Ko grem zvečer spat
ko grem zvečer spat,
se mi v ustih zlepijo besede
v neizgovorljiv konglomerat.
ko grem zvečer spat,
mi v ustih počrni jezik
in postane strgalo,
s katerim postrgam
še zadnje igrive iluzije
z okorelih starčevskih sanj.
Presunljivo!
LP, OP
huh ... najbrž res.Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 04. 10. 2011 ob 11:26
- Prebrano 1192 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 611.84