ko grem zvečer spat,
se mi v ustih zlepijo besede
v neizgovorljiv konglomerat.
ko grem zvečer spat,
mi v ustih počrni jezik
in postane strgalo,
s katerim postrgam
še zadnje igrive iluzije
z okorelih starčevskih sanj.
Poslano:
04. 10. 2011 ob 12:21
Spremenjeno:
07. 10. 2011 ob 14:55
Presunljivo!
LP, OP
huh ... najbrž res.
lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!