Žaloben dan na bregu suhe struge.

A bistvena Ciganu je svoboda;

Lovil je žarke na prgišču proda

Ognjeni žar ga grel je kakor druge.

Saj zemlje svoje noče pozabiti, 

Tolažba njena nanj pač ni čakala,

Nobena vera ni mu ukazala

Ene le grude tlačiti, ljubiti.

In je že vedel, da ga žalost čaka

Za vsako skalo, kamnom, sred' ravnine.

Boleča, vdrta bo ta Pot, kot tlaka!

Izbral si je ta svet brez domovine;

Razdrapana svoboda - kalna mlaka ...

 A Žalost ne izbira, kod koraka!

Lidija Brezavšček - kočijaž