DRŽALA SEM TE POD ROKO

Držim te pod roko.

Svet se vrti.

Nežna toplina odeva željo.

Ustaviti čas.

Ostati v trenutku.

Ostani.

Bojno polje misli

porodi potne kapljice.

Pregreti mestni trg

potuje onkraj,

stojiva na oblakih.

Breztežnost zabriše realnost.

Držim te pod roko.

Nežni zvoki orkestra

mi zapirajo oči.

Arija postaja vse glasnejša.

Zvok gonga me prebudi.

Ne zavedam se sebe,

le rezke bolečine časa.

Ne zmorem koraka.

Besede se sušijo na obronkih obarvanih

jesenskih listov.

Ne morem nazaj.

Držim te pod roko.

V hipu je poznan svet postal drugačen.

Opustošen, hripav in tuj.

Ostri kamni so posuti na edini poti

in nimam čevljev.

Saj jih nočem.

Saj ne čutim.

Prelomi se vesolje.

Duša večnosti zazna mestni vrvež.

Neizbrisana podoba in hrepenenje

se zagozdita v času in prostoru.

Držala sem te pod roko.

 

 

 

 

 

 

Sandra Kocijančič

Komentiranje je zaprto!

Sandra Kocijančič
Napisal/a: Sandra Kocijančič

Pesmi

  • 02. 10. 2011 ob 09:44
  • Prebrano 843 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 149.1
  • Število ocen: 5

Zastavica