Tih večer
Tih večer mi v naročju dogoreva,
dan, ki bil je, kot je bil, zadrgeta.
In ura z uro nekam v noč mineva,
v drncu sekund kot konj zatopota.
Počasi stopajo iz megle jase,
kamor srne pridejo se včasih past,
kjer jezero se tiho zliva vase,
ko mu pride luna mesečino krast.
A pridejo za tabo čudne želje.
In v tebi so, obrečni prod zarasel.
Ti ne cvetijo na srca povelje
zvezde, ki jih je somrak zate pasel.
Ko pride noč, izginejo obrisi
in le še izgubljena slutnja je dan zlat.
Sprašuješ se, če sploh še si, če nisi
in počasi se začenjaš sebe bat.
Oj, pri tebi je veliko bolj tiho, ni razgrajaške burje:):):)
Zelo lepa pesem:)
Lp, Lea
Malo ti jo zavidam, burjo...tam med bori...
Hvala za pohvalo.
Lahko noč,
pa en pihec burje za pomoč ;)
OP
Ja, ko je zmerna boža, zato jo imam rada. Ko pobesni brrr .... takrat je zares hudo:)
Nocoj ti jo pošiljam kot droben pihec in kanček vonja starih borovcev:)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 30. 09. 2011 ob 21:54
- Prebrano 869 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225.9
- Število ocen: 5