kot sin sem pribit
na razpelo usode
v križišču kolovozov
pogledi obrnjeni v tla
le kakšna starka
prinese rožo
obriše ostanke muh
iz mojih nog
se prekriža in gre
samevam na križišču
brez upanja
brez pomoči
in čakam pijanega voznika
da zgreši pot
in me podere
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!