Tiho stopaš
skozi trave mojih sanj,
tiho stopaš
in ne veš, da je zaman.
Prepozen si. Pot se je skrila
in tvoje stopinje v napačno smer obrnila.
A ti hodiš na robovih in vmes,
po diagonali, v krogu in počez.
Želim si videti kako odhajaš,
a ti, ostajaš...
...in tiho stopaš
skozi trave mojih sanj.
Tiho stopaš,
da me ne zbudiš, ko pride dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lúthien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!