Znenada kratek dan postane dolg.
Je predrugačeno načrtovano.
Počenjanj vseh neumnost se prikaže
in nepotrebno je kar je bilo,
kar bo, kar je. Tu, zdaj; vse nepojmljivo.
Vtiskuje se nebo z vso težo v tla
in blato šprica, kot kri ob zakolu.
Vzkipi neznosna lahkost bivanja.
Nič belo ni, nič črno, vse je sivo.
Izbrisane so barve mavrice.
Iz sivega srca siv dih izbruhne,
sivina zadrlesne sivo oko.
Kar nepričakovano odpro se vrata.
Vsebarvnost v siv dan vstopi skupaj z Njo.
Znenada dolg dan kratek dan postane.
Iz objema izstiska v curkih se zlato.
073: ali kako napisati ljubezensko pesem :)))
ja, to je bil moj komentar.
:)
Tomaž dva škrata:
Početij(???) vseh neumnost se prikaže -----ne vem,kaj naj s to besedo?
in
Pritiska s težo (ne" vso") vse nebo se v tla
lp, L
Hvala, Lidija - res je lj pesem ;-)
Najbrž bi bilo prav početji, a bom spremenil v bolj razumljivo obliko kot tudi
pritiska z vso (svojo ) težo nebo.
Hvala tudi za opombe, ker so mi dale vzpodbudo za izboljšavi :-)
lp
Poslano:
28. 09. 2011 ob 20:02
Spremenjeno:
30. 09. 2011 ob 09:36
Njami, njami:)))))).
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!