Tip tipici daje denar,

ko plezajo megle v višave.

Zazeha prekrokan smetar,

golobi v zbor stikajo glave.

Ne more fant mimo tega,

da noč mu pečat je pustila.

Vsakdanjostim tega sveta

ni moč določiti merila.

Ob cesti križ tiho bledi,

nanj mravlja brezskrbno se vzpenja.

List s krone drevesa spolzi,

nagota k nagoti se drenja.

Iz nekega srca vzdihljaj,

spod ognja noči vrelo vzhaja,

v drobovju prebuja se zmaj,

a neko srce se ohlaja.

Tomaž Mahkovic