kakor lunina mena
in sončev mrk
nad menoj visi
rabljevo rezilo
čaka na svoj krvavi udarec
da se zareže v moje mehko grlo

kakor tsunami iz morja
ali tornado iz oblakov
nad menoj letijo sence
prodanih duš
izpirjenih prijateljev
da spijejo mojo kri

delim veselje
smeh in srečo
ki jih ne sprejemate
jih  ločeno mečete v smeti
in za njimi zapirate pokrove

povejte mi prosim kaj lahko
kaj se ne sme
komu lahko
in komu ne
ZAUPAM

 

Mojmir