(može i teža i protuteža)
Ne razumijem baš najbolje
ta jutra koja bi morala biti
pametnija od večeri
po defaultu života razborita
ukalupljenost običaja
navika izvlačenja na prozor
svega što pokriva prašina
plahte i stolnjake umrljane
istinama o grješnosti
(o prahu i prašini sve je
već odavno rečeno)
i zaboravljeno
sunce dovoljno jako
probija kroz staklo
obična mokra krpa
obično sasvim dobro počisti
bez ostavljenih tragova
ostatke lakovjernosti
voda mlazom ispire
smijeh iz uvjerenja
nitko nam se drugi ne smije
samo nepročišćen i neprosvijetljen
bespotrebno goli život
rekoh ja danja, zrelo da i ne ide zrelije, zapravo, zasto bi i trebalo zrelije
Hvala Vam, Lokativ, na prelijepom komentaru....Okto, Jur, Lea, Breza, Ana, Gnu, Mensure, hvala Vam za citanje i posjetu,... drago mi je da Vam se dopala pjesma, ,,,ucinili ste mi cast i radost, hvala svima za to
Hvala za poezijo, ki si želi dotika naših dlani, srkanja kapljic, ki se nabirajo na robovih stihov in zelo se jim mudi v naše čutenje. Ko te berem in rada te berem, se nekako poistovetim s tvojimi besedami:). Bom rekla še še:)).
lp, ajda
Hvala Vam, Ajda, na prelijepim, prelijepim rijecima...ucinili ste mi cast i zadovoljstvo, srdacan pozdrav i Vama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Danja Đokić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!