Kako nežno bediš,
nad uzdami grizljanja,
paziš,
da se jermeni ne zapletejo
v praznino pričakovanja.
Prevzame te sončni vzhod,
čez dan se večkrat oziraš v nebo,
čakaš
na rdeče grive konj,
ki se v mraku poslavljajo
in v tebi zopet vzbudijo
želje mehkega crkljanja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!