*
plašno in
brez dotika
si ježil kožo srca.

*
izpod vek
čez nasmeh
sta se srečali roki

*
šla sva po bližnjici
čez razdaljo
do naju

*
vonj po ljubezni
zatikava
v reže hrepenenja

*
občasno pobegneva
mlade trave
barvat v dvojino

*
na mozaik
srčne kože
mi pišeš pesem

*
v polnočnih labirintih
preganjava
goreče samoroge

*
s soljo telesa
orjeva njive
v prebujeno zemljo

*
pod iglasto streho gozda
me golo oblačiš
v bojne barve ljubezni

*
lepa sem
ko se dotikajo
najina ušesa

*
v temi
čez krila naslade
roso vabiva v dan

*
pet dni
sem vrba žalujka
dva znanilka pomladi

Barbara Žvirc