Sinoči

Sinoči

sem sanjala tvoje dlani,

ki so počasi drsele po moji koži,

se zasidrale v globini moje duše, telesa.

 

Sinoči

so lastovke obletele najin mali dom,

se za hip ustavile, si nabrale novih moči

in tiho odletele proti plimajočemu morju.

 

Sinoči

si obljubljal srce in dajal telo.

Danes te gledam - je ostalo še kaj ljubezni?

IŽ-lev

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
24. 09. 2011 ob 17:25

Pozdravljena, Hope,

lahko spremenim ločila v zadnjem verzu?

danes te gledam - je ostalo še kaj ljubezni?

 

Sicer pa pohvale! Pesem sicer ne ponuja presežnih metafor in posebno izvirnih besednih zvez, ampak včasih je bistven način, kako je stvar zložena skupaj, kako teče, da ne zaide v patetiko. In ta pesem ni zašla.

Lp,

Kerstin

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
24. 09. 2011 ob 17:53

Pozdravljena Kerstin

Seveda lahko spremeniš ločila v zadnjem verzu. Brez problema.

Se strinjam s teboj, da ni kakšnih posebnih metafor in besednih zvez,

napisala sem jo samo po občutku.

Lep pozdrav, hope

Zastavica

tomi

Poslano:
27. 09. 2011 ob 10:08

In ti občutki se najdejo ali pa ne. Človek jih mora doživeti v svojem bitju, da bi kot gejzir izniknili in postali izpisan list papirja s solzami sreče ali hrepenenja. Kot sem že rekel si polna kratkih pretresnih trenutkov, ki se kot znoj prilepijo na dušo čitatelja.Tomi 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 24. 09. 2011 ob 17:16
  • Prebrano 945 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 613.78
  • Število ocen: 17

Zastavica