V polni tišni, med brajdami sreče,
pred burjo v zavetju, se avto rosi.
Tam gori so zvezde, vse opoteče,
spodaj oblaki, v stisku dlani.
V takem viharju, še polje se sleče,
nebesa v meni, so modre oči
in moč ni navada, da sila opeče,
ko vroče dovolj je, še voda gori.
Noč nora in divja, ji rok ne preteče,
ker to so trenutki, v plejadah strasti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: apndan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!