V polni tišni, med brajdami sreče,

pred burjo v zavetju, se avto rosi.

Tam gori so zvezde, vse opoteče,

spodaj oblaki, v stisku dlani.

V takem viharju, še polje se sleče,

nebesa v meni, so modre oči

in moč ni navada, da sila opeče,

ko vroče dovolj je, še voda gori.

Noč nora in divja, ji rok ne preteče,

ker to so trenutki, v plejadah strasti.

apndan