Moja pesem je žalost,

Skrita steklenica vina,

ki se odpira in zapira.

Kalejdoskop odsekanih glav.

Lepe oči, lepi lasje, lepo telo

mrtvo pada na tla.

Pepelnate pokrajine so dom moje sreče.

In pogovor je injekcija stvarnosti.

Praviš mi, da misliš isto kot jaz.

Introjekcija.

Samospraševanje, samocenzura.

Dovolj sem dober, da poskusim.

Požirek, en, dva. Mrzlo mleko

me duši, ko zdrsi po grlu.

In palčki plešejo z mano.

Premikajo usteca , pojejo.

Prihaja plima, cunami.

Počasi nas odpelje v

žrelo praribe. Tam odmeva:

Moja pesem je žalost.

Gasperrr