sreda ob 6.30
Smrt zaokroži ime
lica dahnejo rastoča drevesa
korenine razrijejo tla
stisne me
roka
oči padajo iz brezna
sneg in zvezda
ko utrip se spaja
premaknem stene
pod strop
ni čas
jesen prinaša vedro topline
park se ovija v rumeno
ne, Sonči, umrl sem
obraz se nastavi povoju
in na stopalo pripnem listek
presunljiva pesem, ki pa ji rimanje ni v korist, ker z rimo dobi ritem nekakšne poskočnice, ki pa kar nekako ne gre skupaj s tragiko besedila.
Samo moje mnenje.
LP, lidija
Poslano:
23. 09. 2011 ob 22:43
Spremenjeno:
23. 09. 2011 ob 23:12
lidija ... mogoče nekako tako ...
mirno noč
ej, sheba.
ja ...
to je pa zdaj čisto druga pesem.
Pesem.
LP, lidija
čestitke, vesela sem, da se vračaš:)
lp, Lea
Ponovno prebrano,
velikokrat se vračam na tvojo stran. Danes je ta pretresljiva pesem ravno tisto, kar potrebujem.
pozdravljena sheeba, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!