Giselle z razprtimi zenicami pokima
in kar ne more verjeti, da je ponovno dobila vabilo na sprehod
vdahne vase čarobne korake
ki se s številčnico in minutami zabavajo dolgo v noč
stavki brbotajo, smeh objema kotiščke osamljenih cest
in ko njuna stopala požgečka vabljiva trava
ju v svoja usta posrka pravljični pogled
bližina utripa je tako silna, da se atomi v telesu spajajo v zapenjene molekule
ekspolozija se pretaka
žile nabrekajo
nizka drevesa oljk pogledajo stran, ker jih je sram
komet, ki se skozi noč zareže med zvezde
odpre nebo, bilke se omočijo, zemlja zavzdihne
grad tam nekje se prekrije in ponikne
Giselle ga s čopičem telesa obarva
zgladi relief čudovitega obraza
in mu ljubljena vtisne v njuno zgodbo
nepozaben verz in mavrične spomine

sheeba