Imenitna restavracija,
v kotu miza, pogrnjena za dva,
tanka sveča, nemirni plamen, hlastavo zapeljiv in
tavajoča, komaj slišna glasba pod opečnimi oboki.
Drug drugemu nasproti
nazdravljava prihodnosti.
Vino v kozarcih ni nič manj iskrivo
od najinih oči.
Iz kuhinje nezadržno prodira vonj
čarovniških mojstrovin -
opij, zapeljivec, zvodnica duha.
V sozvočju z zlatom, ki polzi po grlu,
skozi modrc,
sega globoko skozi bradavice,
v jedro spočetja in
tam zazveni s trepetanjem, kot ribja plavut.
Njen čevelj zdrsne s prstov, kovinska petka pritajeno utripne na keramični ploščici pod dolgim namiznim prtom.
In ko se njena nogavica zgnete med moje dlake na nogi, je pravi čas za predjed, kjer se rakci in sipe ne morejo naužiti okusa po česnu.
Vino zaveže jezike in razveže vezalke. Moja noga se odene s svilo pod koleni. Takrat se tudi rakci skrijejo.
Izginejo
vse izginja
in se hkrati odpira.
Sliši se ječeči jok školjk, ki odpirajo svoje trdne lupine, nudeč slastno notranjost.
Sliši se ihtenje ribe, ko se ji meglijo oči in njena votla notranjost se polni s sokovi.
MOJSTRI ČARAJO...
Sezuta nogavica smukne v torbico,
kot majhen pogrinjek, ki ga zamenja večji
z glavno jedjo.
Miza je preširoka za udobno nazdravljanje,
zato približava krožnika
…in stola...
Ko prsti najdejo pot in razprejo notranjost,
takrat šele zadišijo ribji sokovi in
njen rep spet vztrepeta.
In rožnato školjčje meso se voljno predaja spretnim prstom.
Sprva se zdi, da je pojedina preobsežna,
a vztrajno prihaja h koncu.
Skozi komaj slišen, zatikajoč šepet,
v intervalih,
ko sočno olivno olje uide s kotička nabreklih usten
in spolzi po bradi
ko zobje zagrizejo kozarec
ko vilica, negotovo ujeta med drgetajoče prste, omahne in prebode slan krompir
ko se poželenje skrije v komaj viden drget čipk
na temno modrem prtu…
Zadnji grižljaji so najslajši, najstrastnejši...
In sladica – tiha, v zraku zadržana ohladitev,
ki se stopi v valu gorečega sladoleda
in požene še zadnjo željo zaprtih oči k počitku.
Moj poklon, madamme.
Nogavica?
Nem spomin na olivno olje.
V Cerknem jim je pritegnila pozornost, zato sem jo objavil tudi tukaj.
Sicer je pa del moje objavljene zbirke Vdih in izdih.
Milan, čestitke še enkrat ! : ))
LP, Marko
Čestitke za zmago v Cerknem!!!!
lp, adisa
Čestitke za zmago v Cerknem:)
Lp, Lea
Marko, Ida, Lea, hvala.
urednica
Poslano:
21. 09. 2011 ob 16:51
Spremenjeno:
21. 09. 2011 ob 16:51
Čestitke tudi v imenu uredništva, Milan. Na trenutke se mi zdi malce preobložena (s pridevniki), ampak ideja in obrednost opisanega (namišljenega) dejanja je pa zelo zanimiva.
Lp, Ana
Glede preobloženosti imaš prav, Ana. Dosti je bilo za pojest ...:-)))
Poslano:
27. 09. 2011 ob 08:31
Spremenjeno:
27. 09. 2011 ob 14:20
Takole so rekli o njej v Cerknem:
Utemeljitev komisije:
Pesem, razporejena v neenake kitice ali bolje pesniške odstavke, razumljiva do dna izpovedi, z zanimivimi pridevki, komparacijami in personifikacijo vina, ki zaveže jezike in razveže vezalke – v nasprotju z večno resnico o vinu.
MOJSTRI ČARAJO … (2. del oziroma nadaljevanje) je mojstrsko čaranje z besedami, besednimi zvezami, pridevki, poosebitvami skozi pojedino, ki na koncu tudi bralcu pocedi sline in prebudi razmišljanje – in epilog – z odgovorom na vprašanje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!