Tišina, mir

zunaj dež,

slišiš le kaplje,

ki padajo na okensko polico!

Odeta v odejo

sanjam tvoj dotik

kako polzi po telesu

slišim tvoj glas

nežno govori moje ime- tako kot znaš le ti!

Ljubi me, ljubi me

obrni k sebi me

tvoje roke obstanejo

naj prav tukaj

močno poljubi me.

V sanjah spregovorim,

da ljubim te

pokličem tvoje ime,

da zliješ z mano se - bodiva eno!

Poči, pok, pok, pok

zbudim se

strela udarila je in

iz sanj popeljala!

Spet ta dež,

spet en deževen dan,

a ne vdam se.

V sanje se popeljala bom

in s teboj

le tako preživela še

en deževen dan!

Tadeja  

Tadeja Ošaben