Šepet valov, šumenje vetra, ječanje morskih tokov….
Nemo sedim ob obali in gledam to veličino.
Morje, prelepo, mogočno, poskočno, šumeče,
odsev življenja, ljubezni, trpljenja…
Lesket tisočerih bleščic, tako nežno,
pa vendar strahotno…..

In krhko, pa vendar nepremagljivo,
prihaja iz majhnih tokov, kapljice vode,
potočki in reke in…
Nežno šumeče, nato pa deroče in smrtonosno,
ne pozna starosti, mladosti, otroštva, lepote,
rase, vere, spola……..

Vzame in da tisto kar hoče….
je razlog za veliko pretočenih solza,
za žalost, nesrečo in vseh vrst gorja,

pa tudi za ljubezen,srečo in veselje,
ko te tvoj ljubi z barko kam odpelje…….

irena lušina