Bol žgala me je, jaz pa sem molčala,
ko vidva sta prihajala na svet,
vso dolgo srečo dni prihodnjih, let
takrat sem blažena pričakovala.

In vsak trenutek, ko so usta mala
mi mama govorila spet in spet,
ko sta prišla ročice k meni gret,
toplota tiha v srcu je zaplala.

Saj vem, o vem, ne moreta ostati
vse dni pri meni, ko je svet pred vama
in vaju vabi po svoj čudež zlati.

Ne bom se upirala, ko spet bom sama,
ko nič več vama ne bom mogla dati,
hvaležna vedno bom: bila sem mama.

daya