ni bilo palčkov
da bi jo zbudili
v beli dan
ni bilo rok
ki bi ji snele
okove gorja
ni bilo čudeža
da bi ji vrnil
živahen korak
bil je le temen dan
preležan
prespan
le velike zelene očke
so prosile
za belo v črnem
za pomoč v belem
in belina je
mojo malo sosedo
prestavila
v nebeški raj
deklica Rosvita
bila je naša sneguljčica
z belim cvetom v laseh
Ah! Ah! Tužno, tužno - ko črna barva premaga...
Naj pleše v rajskih vrtovih...
M.
Ne vem kako komentirati tako ganljivo pesem.
Umetniški presežek!!
Lp
Hvala obema, oktu in tebi, Maki. Deklico Rosvito smo imeli radi vsi, ki smo jo poznali - dokler ni za vedno zaprla svojih velikih, nemočnih očk ... takrat sem živela še v bloku.
LP, spominčica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!