Če prideš slučajno
Če prideš slučajno sem, v moje naročje,
ti, veš, da si tukaj že enkrat ležala,
mi blágo praznine odcep pokazala
takrat, se še spomniš, na enakonočje?
Takrat, tam na skali bilo ni samote,
je roka prozorna mi božala sence,
valovi pod nama so spletali vence
iz pene, razsute pod klifaste gmote.
Če prideš slučajno še kdaj, nežna, k meni,
potem ti bom rekla: Daj, zgodba, ostani!
Tvoj ton bom zajela, takrat izgubljeni
in sence nespretne polegla ob strani,
ker kličejo v hišo me zgodnje jeseni.
Boš dala mi tisti odkrušek iskani?
iz spletne zbirke Soneti
Lidija, 13. verz: kličjo - škrat. Drugače - no, saj veš.
Lp, Maki
hvala za detekcijo.
:)
Kaj vem? Se zdi, da nekaj, ampak v bistvu malo :)))
Lp, lidija
Uf, sem se kar zasanjal...
Tukajle se mi malce jezik zalomi (ker moram prav razmislit, da "tvoj ton" berem kot eno besedo, kar se mi ne zdi najbolj naravno):
Zajela bom tvoj ton, takrat izgubljeni
mogoče bolje:
Tvoj ton bom zajela, takrat izgubljeni
Ne vem, samo moje mnenje. Sicer pa čestitke.
Legy
Sprejemam, Legy, res je za odtenek boljše.
Hvala.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 08. 09. 2011 ob 23:15
- Prebrano 1064 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 742.73
- Število ocen: 19