kolesje se zatika in trapasta pravljica

o srečnem koncu se je proti polnoči

spet ustekleničila. putke in hrošči,

brez usmiljenja vam prepuščam

vsa svoja jutra, pa še kak dan

vam dam - tako za povrh.

staram se kot zarjavela karbidovka,

in prav malo mi je mar, če sem

jo odnesel ceneje od vas!

iščem močerada, da ga namočim v šnops (1),

ker se mi je sanjalo, da le ta kombinacija

lahko za hipec odvrne moje misli

od možganskega revmatizma.

a še vedno se mi nad jeterbenkom

prikazuje sam sin božji, povsem

podoben janu plestenjaku,

ki s plesnivim palcem

kaže nekam navzdol.

1. Močeradovec, močeradovo žganje: je pri nas znana pijača, vendar bolj v smislu, da vsak pozna koga, ki ima brata, ki je enkrat govoril z nekom, ki je to stvar nekje poskusil. Zaradi moralno-etičnih vprašanj mučenja živali vam ne priporočamo da ga poskusite pripraviti. Informativno pa lahko povemo, da za pripravo močeradovca potrebujemo steklenico žganja in močerada (živega). Nekateri pravijo, da je treba močerada spraviti v steklenico (kako ga prepičaš, da zleze vanjo, ne ve nihče) in ga potem preliti z (vročim) žganjem. Močerad pri tem ostane v steklenici in v smrtnih mukah spusti svoj strup (potem pa v steklenici počasi razpade, zaradi česar je takšna metoda dokaj vprašljiva). Po drugi verziji je treba močerada privezati na vrvico in ga obesiti nad lonec, potem pa čez njega počasi kapljati žganje, če je treba tudi večkrat. Na ta način močerad trpi dlje časa in verjetno izloči več strupa. Dobimo pijačo zlobno zelene barve, ki naj bi imela halucinogene lastnosti.

Dani Bedrač