komaj viden
sem se pomikal
vzporedno s povorko.
bil sem tam
ko so solze užaloščene vdove
padale
v že tako preslano juho na sedmini.
in bil tudi tam
ko so trije otroci.
sirote.
zbegano stali ob jami.
in kot tiha senca.
sem nevidno sedel ob mizi.
svetloba v vežici je trepetala.
kot glas govornika.
ki sem ga komaj slišal.
dišalo je po gnilem cvetju.
šel sem pokropit.
iz vljudnosti sem se prekrižal.
potem sem premikal ustnice.
da bi izgledalo kot da molim.
lupil sem mastno cvrtje s kurjega bedra.
grižljaje sem zalival s kislim vinom.
njena roka je bila vlažna in hladna.
njene oči so bile prazne kot izsušen vodnjak.
Srečko, hvala!
LP iz brezna!
Poslano:
29. 12. 2011 ob 01:29
Spremenjeno:
30. 12. 2011 ob 15:26
Čestitam, brezno!
Lp, okto
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!