Trenutek sončnega vzhoda
sva znala ujeti v večnost,
ga spremeniti v ljubezen
in vžgati v srce.

Misleča, da čas prinese vse dobro
in ozdravi vse slabo,
sva stala na pečini usode.
Z vsakim korakom bližje robu,
sva jo izzivala,
vse dokler nisem zares skočila.

Sedaj sama z zlomljeno dušo ostajam v globini morja
in včasih zavidljivo,
včasih pa žalostno zrem v tvojo zmago.

pupa