dovolj je sedeti v senci in
piti hladno pivo. zajec ne
mara morskih zvezd, kadar
so na nebu ovseni kosmiči!

v vdolbini čepi pes, spet ima
čepke v uhljih. sonce je žolto,
a mu nekako ne seže do mitre:
pes ni mumija, zajec ni pesa.

bledi nemci brenčijo v zavetju,
riti jih pečejo! tiha harmonija
drvi po rivi, želi si svežih rib,
želi si mein kampf, želi si žab.

niti enega arabca ni! niti ene
ličinke. barke so kot kosti, le
srce je šlo v pristan, v kotanjo.
mame ždijo v pomijah, strast

jim lajša koruznico, vulve jim
brbotajo v brodetu. zajcu noč
ponudi blitvo, mediteran zeha,
se obrne vase: rad bi bil biba.

Dani Bedrač