na razgretem plesišču se muva in gruva
v prvobitnem ritmu, ki pravi, da je duša meso
in da brez telesa tudi intuicije ni -
načeloma se ne strinjam, ampak
noge same najdejo poti, roke hlastajo
po lepkem znoju soteles in ustnice,
no, te se popajo na vse, kar je moč najti
v trenutnem minljivem utelešenju
prvobitnega obreda parjenja
na travniku, pod polno luno,
ki tudi sama zija, sestradana dotika
in sita razglabljanj
o vprašljivosti mesenega poslanstva.
urednica
Poslano:
03. 09. 2011 ob 12:24
Spremenjeno:
03. 09. 2011 ob 12:30
Yoyoba, zelo dobro si zabredla v srž praznine, ki s telesom hlasta po bližini. Ampak naslov (nimam ideje) se mi zdi zavajajoč in včasih je super, da je, še posebej če se izteče v neko ironijo. Ta pesem pa se mi zdi nekako resna. Kaj praviš?
Lp, Ana
hja, razmišljala sem o naslovu, ampak se mi ne posveti nič pronicljivega. Na splošno imam težave z naslovil, morda bi dala recimo Brezglava ali kaj podobnega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: yoyoba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!