Dolgo je že,
kar sem sredi poljane
svoje sanje skrila,
tiste mlade, naivne,
nikoli končane,
sem tam nekje
med cvetjem pustila
in potlej nanje pozabila.

Zdaj bi spet jih šla iskat,
pa ne najdem več poljane.
Svet ves drug je,
ni več cvetja
in poti so mi neznane.

Nehala jih bom iskati,
svoje mlade, srečne sanje.
Naj ostanejo med cvetjem,
zdaj ni časa,
ni prostora zanje.

daya